Jaroslav Hašek, režija: Gojmir Lešnjak - Gojc, dramatizacija: Vida Cerkvenik Bren, Jaša Jenull, Marko Bratuš, kostumografinja: Zvonka Makuc, scenograf: Branko Arandjelović, korepetitor: Joži Šalej, asistentka režije in šepetalka: Maša Pavokovič
Igrajo:
Saša Klančnik, Matjaž Tanko, Jernej Čampelj, Mario Dragojevič, Marko Skok, Silvija Jovanovič, Tone Bertoncelj, Tatjana Rebolj, Grega Rogelj, Božo Okorn, Grega Usenik, Marcel Štefančič, Jože Pavšič, Meta Černe, Luka Vasle, Katja Kravanja, Zdenka Bregant Muha, Danijel Šmon, Žiga Sedmak, Nina Cijan, Barbara Jug, Marina Dornig, Kajetan Bajt
Vodja predstave in rekviziterka: Tanja Skrbinšek, oblikovalec maske: Danijel Šmon, maskerke: Irena Podlipec Izak, Petra Froelich, Urša Vrbančič, garderoba: Slava Brzin, vodja tehnične ekipe: Milenko Pavlović, ton: Matej Dragar, luč: Boris Milanko, izdelava kostumov: Vojka Gregorin, Bojan Vister, izdelava scene: Milenko Pavlović, Ivan Kostanjevec, montaža videoprojekcije: Istok Jan Simončič
Kljub vse bolj neprijaznim časom za prostovoljne ljubiteljske dejavnosti Šentjakobsko gledališče Ljubljana že 85 let vztraja pri svojem poslanstvu. Organizirano kot društvo združuje okrog 150 članov, ki v sodelovanju s poklicnimi gledališkimi ustvarjalci in mentorji vsak trenutek svojega prostega časa posvečajo odrskemu ustvarjanju in prijetnemu druženju. V njihove vrste leto za letom sprejemajo številne nove, predvsem mlajše člane, ki jim gledališko okolje nudi raznolike možnosti za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa, mnogim pa pomeni tudi prve ustvarjalne korake na njihovi kasnejši poklicni poti. Bilo bi premalo prstov na obeh rokah, če bi hoteli našteti vse izjemne gledališke ustvarjalce, ki so zrasli prav iz šentjakobskih vrst.
Programsko je bilo Šentjakobsko gledališče vedno naravnano v bolj lahkotne, komedijske vsebine, k predstavam za otroke in mladino ter predvsem zadnje čase tudi k projektom, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne najdejo prostora v drugih gledališčih. Bili so tudi eni prvih, ki so se upali spoprijeti s tako zahtevnim žanrom, kot je musical. Da so bile te odločitve pravilne in da se tudi med nepoklicnimi igralkami in igralci da dobiti veliko nadarjenih pevk in pevcev, plesalk in plesalcev, kaže nekaj izjemno uspešnih tovrstnih uprizoritev v zadnjih 10 letih.
Jaroslav Hašek je slavni češki humorist in pisec satiričnih romanov ter nad tisoč kratkih zgodb. Bil je tudi novinar, razvpit bohem in splošni šaljivec, kar mu je v življenju povzročalo veliko težav in ga hkrati navdihovalo pri pisanju. Njegovo kratko življenje v mnogih vzporednicah spominja na drugega praškega velikana, njegovega sodobnika, Franza Kafko. Haškovo najbolj znano delo je Dobri vojak Švejk. Uvrščeno je bilo na častni seznam stotih knjig, ki so oblikovale 20. stoletje, in je prevedeno v šestdeset jezikov. Ta nedokončana zbirka satiričnih pripetljajev nekega vojaka v prvi svetovni vojni govori o preprostem malem človeku, ki se mora znajti v brezčutnem uradniškem svetu državnega aparata in njegove represivne vsemogočnosti.
Naš skromni vojak ima mnogo slavnih prednikov. Learov norec, Don Kihot, Vojček in Knez Miškin so samo nekateri izmed njih, ki so se zapisali v zgodovino. Tako kot njegovi predhodniki pa tudi Švejk ni zgolj navaden bebček. Pravzaprav je samo prostodušni posameznik, ki ne more ali noče sprejeti »bebavosti« sveta, ki ga obkroža. Naiven, vljuden, iskren in optimističen se mirno smehlja v brk razčlovečeni birokraciji, političnemu nasilju, organom represije, nizkotni človeški naravi in celo svetovni vojni. To je človek, ki v času vsesplošnega pomanjkanja idealov, etičnih in moralnih principov vsemu navkljub vzklika domoljubne parole, pripoveduje nedolžne anekdote in verjame v cesarja ter pravico. Takšnemu bebcu se je treba nujno smejati, drugače bi se lahko kar razjokali.
www.sentjakobsko-gledalisce.si
